Dragi strelci!
Zapustil nas je naš dragi strelski prijatelj
ŽABJEK BOJAN!
Vedno se ga bomo spominjali po pripravljenosti na sodelovanje ter
Veliki ljubezni do strelskega športa.
Pogrešali ga bomo.
Strelci
Dragi zbrani.
Če ste vprašali Bojana: kam gre v soboto, je navadno odgovoril: k Rajkotu
Nato pa dodal: pa še Robija bom vprašal, če gre tudi on.
Že od vsega začetka, ko je začel prihajati k nam in to je dosti let nazaj smo se takoj ujeli, kot se temu reče.
Z vsemi je bil vedno v odličnih odnosih, prijazen in sodelujoč.
Bil je renično vesel, da je z nami. Zelo zelo rad je prihajal na naša strelska srečanja.
Redkokdaj je manjkal, če že pa zaradi svoje družine, predvsem njenih najmanjših članov.
Vedno je bil tudi pripravljen pomagati.
Na srečanjih je običajno najprej na hitro odtekmoval, nato pa pomagal kot del osebja.
Na našem zadnjem strelskem srečanju je zaradi družinskih obveznosti moral oditi pred koncem prireditve.
Zato ni prevzel odličja za dober strelski rezultat, zato smo mu srebrno medaljo na željo njegovih bližnjih predali
posmrtno.
Zdravje mu je vedno malo nagajalo. Vsake toliko je moral malo počivati, kar mu ni bilo niti malo všeč in je komaj čakal
da se vrne. Nekoč je rekel, da je zaradi želje po vrnitvi hitreje ozdravel.
Zato ni nihče pomislil na kaj hujšega. Njegova nenadna smrt nas je presenetila in užalostila.
Kar neverjetno je, da ga ni več med nami ter da ga nikoli več ne bo na naša srečanja.
Pogrešali ga bomo: jaz, moja soproga s katero sta bila velika prijatelja, člani društva, prijatelji.
Torej,
Dragi Bojan.
Hvaležni smo, da si nas imel za prijatelje. Veseli smo, da smo en del življenja prepotovali skupaj.
Pogrešali te bomo.
V imenu Društva vojnih veteranov, v imenu Zveze društev in klubov MORiS ter v svojem imenu izrekam njegovi
družini, sorodnikom, predvsem pa soprogi iskreno sožalje ob izgubi dragega moža, očeta in prijatelja.
HVALA
